Terapevtsko jahanje je v prvi vrsti prijetno doživetje za vse  sodelujoče, ustvari se odnos med človekom in še enim živim bitjem – konjem. Jahanje je dejavnost, ki pozitivno vpliva na gibalne in psihosocialne funkcije in dinamično zdravljenje, usmerjeno na celotnega človeka (telo, dušo in duha). Ni usmerjeno le na odpravljanje ali zmanjševanje bolezni in motenj, ampak tudi na razvoj potencialov, samouresničenja, razvoj socialnosti in humanega odnosa.

 V svetu se terapevtsko jahanje deli na dve smeri ameriško – angleška smer, kjer delijo jahanje na terapevtsko jahanje in hipoterapijo. Evropska smer pa deli »Terapevtsko jahanje na: medicino, pedagogiko in šport«. Medicino, kjer se razvija hipoterapija, pedagogiko, kjer se razvija vzgojno jahanje ter šport, kjer se razvija aktivacijsko jahanje. K posameznemu področju sodijo tudi ustrezni izrazi. V medicini se uporablja beseda hipoterapija, v pedagogiki specialno pedagoško jahanje / voltižiranje, v športu pa športno jahanje za osebe s posebnimi potrebami (Spink, 1993, s. 4).

                              

 V Sloveniji se za vsa tri področja terapevtskega jahanja pogosto napačno uporablja izraz hipoterapija. Razlikovati moramo področje pedagoške in športne uporabe jahanja od medicinske uporabe. Prvi dve področji imata predvsem psihosocialni pomen, medicinsko pa želi z gibanjem na konju  izboljšati funkcije notranjih organov in lokomotornega aparata. Od specifičnih potreb posameznika in od narave motnje je odvisno, katero izmed treh področij terapevtskega jahanja bomo v praksi zanj izbrali.

                            

 

   ZGODOVINA TERAPEVTSKEGA JAHANJA V ZUIM-u

 

• S terapevtskim jahanjem se v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik ukvarjamo že 15 let.

• Po prvih poskusih v Lipici leta 1992 smo s terapevtskim jahanjem nadaljevali na kmetiji Dade Lavrič na Bregu pri Preddvoru.

• Leta 1997 smo odprli lasten hlev in manežo, ki smo jo leta 2001 pokrili in tako dobili jahalnico.

• Leta 2001 smo pridobili predavateljico, ki se je izobraževala v Kolnu.

• Prvi tečaj hipoterapije v Sloveniji je bil organiziran leta 2003.

• Istega leta je zdravstveni svet Ministrstva za zdravje hipoterapijo priznal kot strokovno zdravstveno dejavnost. 

• Prvih petnajst hipoterapevtov je zaključilo izobraževanje leta 2005. Naslednje leto pa je izobraževanje zaključilo še pet hipoterapevtov.

     

     TERAPEVTSKI TIM V ZUIM KAMNIK

HIPOTERAPIJA: Monika ZADNIKAR, Cirila BURJA, Igor K. STOJAKOVIČ, Andreja HLEBEC, Katja LOGAR.

ŠPORTNO-REKREATIVNO JAHANJE: Dada LAVRIČ, Niko CANKAR

PEDAGOŠKO JAHANJE : Branka GLOBOČNIK, Adi ANTONIN, Dada LAVRIČ